Ključa ne v lokotu, vu obloku kmica, na poceku tebe čekam, draga grličica.
Znam kaj ne buš došla, dén po jutru kaže, a of neje den za ljubav da oblak pred soncem zmaže.
Pušča kmici kaj se vleče, kaj se z meglom skup podéva, vetru pušča kaj splesavlje, dežđu kaj se z neba zleva.
Al’ ja bum sejeno ostav, kre poceka tebe čakav, z dežđom ime tve zazivav i z sozom v joku kak dežđ z neba za tobom plakav.